Odgovori in mnenja IIA
Odgovore bomo tudi javno, pri čemer bomo zakrili identiteto pošiljatelja.
Izraženo mnenje Združenje notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut je strokovno stališče pridobljeno s strani strokovnjakov, ki sodelujejo v Upravnem odboru Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut, z namenom svetovanja članom tega združenja. Zgoraj navedeno stališče predstavlja splošno pojasnilo glede zastavljenega vprašanja, pri čemer smo pri njegovi sestavi izhajali izključno iz informacij, ki so nam bile posredovane skupaj z vprašanjem in za katere smo pri pripravi predmetnega pojasnila predpostavljali, da so točne in pravilne.
Navedeno stališče tako ne predstavlja oziroma nadomešča strokovnega mnenja, izdelanega na podlagi poglobljene analize obravnavane tematike. Kljub temu, da smo zadevno pojasnilo pripravili po svoji najboljši strokovni moči, ne prevzemamo nikakršne odgovornosti v zvezi s pravilnostjo stališč izraženih v njem, prav tako kot tudi ne izključujemo možnosti, da bi katerikoli pristojni organ sprejel drugačna stališča, kot smo jih navedli v tem dokumentu.
Delitev NR poročil med člani RK povezanih družb
Vprašanje
Kakšna je pravna praksa oz. kakšno je vaše stališče glede spodaj navedenega:
RK NS želi, da jim v obravnavo posredujemo celotna notranjerevizijska poročila družb v 100 % lasti, kljub temu da imajo te družbe svoje RK in NS; – Ali je to pravno gledano sploh dovoljeno? Ali RK NS lahko to zahteva od notranjega revizorja?
RK NS želi, da jim v obravnavo posredujemo celotna nortanjerevizijska poročila družb v 100 % lasti, ki nimajo RK NS in ne NS; – Ali je to pravno gledano dovoljeno? Ali RK NS lahko to zahteva od notranjega revizorja?
V kolikor je vaše stališče, iz zgornjih dveh točk, pozitivno, vas prosim za razjasnitev ali je RK NS upravičena tudi do prejema celotnega poročila iz notranjerevizijskih pregledov v družbah ki niso v 100 % lasti in imajo te družbe svojo RK NS in NS.
Odgovor:
Pristojnosti, odgovornosti, obveznosti in pravice notranje revizije v organizaciji opredeljuje pooblastilo (mandat) notranje revizije, ki ga sprejme nadzorni svet in je formalno zapisan v temeljni listini notranje revizije (ki jo tudi potrdi nadzorni svet). Med pristojnosti in pooblastila sodi tudi poročanje in sporočanje med obvladovanimi in obvladujočimi družbami.
Nadzorni svet mora opredeliti tudi svoje postopke, kar vključuje tudi delovanje med obvladovanimi in obvladujočimi družbami. To opredeli v svojih internih aktih kot npr. Politika korporativnega upravljanja, Poslovnik dela nadzornega sveta, ki morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo (priporoča se pravni pregled teh aktov).
Notranja revizija mora spoštovati načela kodeksa etika notranje revizije, v vašem primeru glede zaupnosti (angl. confidentiality). Sledila naj bi načelu, da se informacije delijo med zainteresirane deležnike po načelu potrebe (angl. need to know basis) (torej informacije, ki jih deležnik morajo poznati za izvajanje svojih odgovornosti).
V novih standardih pa se posebej za javni sektor izpostavlja previdnost pri deljenju informacij iz pregledov notranje revizije oziroma katere informacije se sploh poročajo v poročilih notranje revizije. Tveganje je, da se lahko v javnem sektorju zaradi različnih zakonskih podlag, ta poročila lahko potencialno razkrijejo širši javnosti.
V vašem primeru v skladu z novimi standardi priporočamo, da se naredi skupni sestanek s predsedniki nadzornih svetov vseh družb, kjer boste lahko predstavili omejitve, tveganja (npr. razkritja javnosti) in priložnosti prakse deljenja celotnih poročil vsem nadzornikom (torej obvladujočih kot obvladovanih družb). Na podlagi razgovora in želja se nato v temeljno listino napiše pooblastilo delovanja notranje revizije, kjer je opredeljeno tudi sporočanje oziroma poročanje izidov notranje revizije iz notranjerevizijskih poslih.
IIA upravni odbor
Mnenje glede usposobljenosti (fit) notranjih revizorjev kot člane v nadzornih svetih
Združenje notranjih revizorjev IIA prosim za mnenje glede fit/usposobljenosti notranjih revizorjev (na splošno) za vlogo v nadzornih svetih.
Pozdravljeni.
Prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, kjer ste nas zaprosili za mnenje glede usposobljenosti notranjega revizorja za delo v nadzornem svetu.
Vsak notranji revizor mora delovati v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Ti od notranjega revizorja zahtevajo, da svoje delo opravlja v skladu z etičnimi standardi, s poudarkom na strokovnosti. Notranji revizorji strokovnost lahko izkazujejo med drugim s formalno izobrazbo, pridobljenimi licencami in certifikati (domačimi ali tujimi), delovnimi izkušnjami kot tudi z nenehnimi usposabljanjem v obsegu 40 ur, ki mora obsegati področje korporativnega upravljanja, obvladovanja tveganj in notranjih kontrol. Tako mora uspešen in učinkovit notranji revizor posedovati znanje in veščine ne samo iz področja notranje revizije in organizacije/panoge, v kateri deluje, ampak predvsem s področja korporativnega upravljanja, obvladovanja tveganj in notranjih kontrol.
Notranji revizor, ki sledi zgoraj navedenim standardom, je zagotovo usposobljen za naloge člana upravljalnega organa, bodisi kot član uprave ali nadzornega sveta. To se dokazuje tudi v praksi, tako doma kot v tujini, kjer je veliko notranjih revizorjev članov revizijskih komisij oziroma nadzornih svetov. Tudi med člani IIA Slovenije so člani, ki delujejo v različnih nadzornih svetih v različnih panogah. Končno pa je tudi v Pravilniku o presoji potencialnih kandidatov za člane organov nadzora, ki ga je uprava SDH d.d. sprejela na seji 3. 5. 2023, v 10. členu navedeno, da med drugim pod izkušnje, in sicer specifične izkušnje, spadajo tudi izkušnje iz opravljanja funkcije notranjega revidiranja.
Opozarjamo, da se v tem mnenju osredotočamo izključno na strokovnost notranjih revizorjev, pri čemer poudarjamo, da je potrebno vsakogar za delo v nadzornem svetu ocenjevati celovito in v skladu s pričakovanji organizacije.
Lep pozdrav.
Upravni odbor IIA
Notranjerevizijske aktivnosti - spremljanje priporočil
Vprašanje:
Spoštovani,
pri svojem delu se srečujem z dilemo glede umestitve časa za izvajanje posameznih faz notranje revizijskega posla.
Po moji oceni je proces sestavljen iz štirih faz:
- načrtovanje posla,
- izvajanje posla,
- poročanje on njem in
- spremljanje napredka (izvedba priporočil).
Ocenjujem, da je notranjerevizijski posel zaključen šele, ko je priporočilo izvedeno oz. je uprava sprejela tveganje neizvedbe priporočila.
Prosim za vaše strokovno mnenje ali je čas za izvedbo spremljanja napredka izvajanja priporočil in njihove preverbe o izvedbi, del izvedbe notranjerevizijskega posla oz. ali se smatra ta čas, kot čas namenjen izvajanju ostalih administrativnih nalog?
ODGOVOR:
Okvir Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju notranjerevizijske aktivnosti opredeljuje kot štiri zaporedne procese: načrtovanje (22 – Standardi delovanja), izvajanja (23-Standardi delovanja), poročanje (24 – Standardi delovanja) in spremljanje (25 – Standardi delovanja).
Spremljanje uresničevanja priporočil je posebej navedeno v standardu 2500 (oz. 2500. A1 za posle dajanja zagotovil in 2500. C1 za svetovalne posle), ta standard pa spada med Standarde delovanja. Je torej sklepni del izvajanja posamezne notranjerevizijskih aktivnosti in spada pod notranjerevizijske aktivnosti in nikakor ne kot administracija oziroma »ne notranjerevizijska aktivnost«.
Dejstvo je, da se dodana vrednost notranje revizije udejanji preko uresničevanja priporočil, pri čemer pa za uresničevanje notranja revizija za to ni odgovorna. Odgovorno je poslovodstvo oziroma uprava. Poročanje o uresničevanju priporočil je tudi stalna praksa zagotavljanja kakovostnih informacij organom nadzora (RK NS in NS) o tem, če so tveganja ustrezno obvladovana.
V praksi se pojavlja več načinov porabe kadrovskih virov, kamor spada tudi čas porabljen za spremljanje uresničevanja priporočil. Najbolj priporočljiv in pogosto pristop je beleženje tega časa v posebno postavko (Spremljanje uresničevanja priporočil), ki pa se izkazuje pod notranjerevizijske aktivnosti. Način predstavitve oziroma poročanja porabe časa pa je odvisen od opredelitve tega v notranjerevizijski temeljni listini.
Združenje notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut
Upravni odbor
- januar 2024
Politični pritiski nad delovanjem NR v javnem sektorju
Vprašanje:
Pozdravljeni
Prosim vas za pomoč.
Kot vsakodnevno poročajo mediji, se na XXXXX dogajajo »zanimive afere«. Zadeve so popolnoma ušle iz rok.
XXXXXX in pred parlamentarno komisijo izjavlja, da ne zaupa svoji službi za notranjo revizijo, in da ve že v naprej, da bo XXXXXXXX.
Prav tako me je na XXXXX javno blatila ter s tem nad menoj izvajala pritisk z vidika politične moči.
Prav tako me je na sestanku, ki sem ga imela z XXXXXXX, ves čas ustrahovala z očitki, kaj vse je po njenem mnenju narobe (očitala mi je hujše kršitve in očitne napake ter grozila z kazensko ovadbo), da ona o mojih revizijah ne ve nič, in da ni seznanjena z ničemer.
Prosim vas, kako naj delam v takem okolju, saj je notranja revizija neodvisna in samostojna služba, sedaj pa doživljam politični pritiske glede XXXXXXXX.
XXXXXXXXXXX
O tej zadevi sem obvestila tudi Urad za nadzor proračuna in XXXXX, državnega sekretarja na XXXX.
Prosim vas za pomoč, kako naj ravnam in na koga naj se obrnem oz. kakšno pomoč mi lahko kot združenje ponudite.
Odgovor:
Novi standardi pod temeljna načela kodeksa etike pod načelo integritete opredeljujejo tudi vrednoto pogum. Pogum, ki ga morajo notranji revizorji pri svojem delu izkazovati, da tudi v težkih okoliščinah naredijo tisto, kar je prav.
V IIA se zavedamo, da so pritiski na notranje revizorje v Sloveniji v porastu. Posledično smo se tudi odločili, da izvedemo raziskavo med našimi člani, da vidimo trenutne razmere, določimo potrebne ukrepe in o tem obvestimo javnost. To je dolgoročni načrt, o katerem boste obveščeni.
Kratkoročno pa svetujemo naslednje:
- pritiske je potrebno sporočiti vsem pristojnim organom, kar ste že naredili. Predvsem je tukaj pomembna vloga UNP, kjer je v Pravilniku o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ med drugim tudi zapisano, da ”UNP daje strokovno pomoč pri izvajanju notranjega revidiranja proračunskim uporabnikom in njihovim notranjim revizijskim službam.
- o sovražnem okolju zapišite v revizijskem poročilu. Zapišite tudi, da notranja revizija ni mogla opraviti ali pa je velika verjetnost, da ni pridobila vseh informacij (zaradi ‘ukaza’ da dokumentov ne smete dobiti) – to je omejitev neodvisnosti notranje revizije, katero Globalni standardi notranjega revidiranja jasno opredeljujejo kot slabitev dela notranje revizije.
- Svetujemo vam tudi, da na sestanke hodite s pričo oziroma dodatnim revizorjev ali pomočnikom v notranji reviziji, pri čemer se dela zapisnik sestanka, ki je del revizijske dokumentacije.
- Svetujemo vam, kar tudi že novi Globalni standardi opredeljujejo, da se končno poročilo piše ob zavedanju, da bo to informacija javnega značaja, pri čemer je ključno, da se poskrbi za vašo nepristranskost (objektivnost)
IIA upravni odbor