Spoštovane članice in člani IIA – Slovenskega inštituta, spoštovani gostje in ostali udeleženci konference!

Spet je leto naokoli in spet sta pred nami dva dneva, namenjena izmenjavi najboljših praks pri notranjem revidiranju.  Na letošnji konferenci  smo za vas pripravili številne zanimive teme: predstavili vam bomo  dva praktična primera o delovanju notranjerevizijskih služb na »sodoben način«, in sicer primer agilnega notranjega revidiranja v zavarovalnici RSA in primer virtualnih timov v skupini Telenor. Izkušeni notranji revizorji iz različnih držav Evrope (Anglija, Bolgarija, Srbija, Hrvaška, Belgija, Nizozemska) bodo z udeleženci konference delili razmišljanja o tem, kako obvladovati tveganja notranje revizije, kako sprejemati odločitve v notranji reviziji, kako etično delovati, kako naj delujejo revizijske komisije v javnem sektorju, idr. Z nami  bodo tudi priznani strokovnjaki in naši deležniki, ki bodo predstavili svoja razmišljanja o tem, kako lahko vodstvo podpre delovanje notranje revizije in predstavitev s področja  transparentnosti.  Na koncu pa bomo predstavili dva zanimiva primera z drugih področij, ki na prvi pogled niso tesno povezana z notranjo revizijo, in sicer prispevek prof. dr. Miha Humerja z Biotehniške fakultete o lesu in prispevek Sama Tomažiča iz Urada za jedrsko varnost o tem, kako zagotoviti ustrezen odziv na kibernetske napade v jedrskem sektorju. Ob 25-letnici notranjega revidiranja v Sloveniji  se bomo spomnili še začetkov našega delovanja in skupaj razmislili o želenem razvoju notranjega revidiranja v prihodnje.

mag. Polona Pergar Guzaj

predsednica Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut

METKA TUERK, univ. dipl ekon., PNR

Metka Tuerk je univerzitenta diplomirana ekonomistka in preizkušena notranja revizorka. Zaposlena je bila v NLB d.d., kjer se je v letih od 1984 do 1990 ukvarjala z delovnimi procesi in dolgoročnim kreditiranjem pravnih oseb, od leta 1990 dalje pa z notranjim revidiranjem. Po začetnem obdobju, ko je bila članica vodstva projekta racionalizacije procesov dela in sistemske organizacije, je bila 10 let direktorica službe notranjega nadzora. Od leta 2004 dalje je najprej vodila skupino za ureditev razmer po migraciji na aplikacijo za vodenje osebnih računov fizičnih oseb, od 2006 – 2010 pa je bila direktorica Centra za koordinacijo sodelovanja med informatiko in uporabniki, zadnja tri leta pa je vodila Službo notranje kontrole. Od leta 2013 je upokojena.

Metka Tuerk je bila od leta 1996 – 2003 članica odbora notranje revizije pri SIR. Kot predavateljica predmeta Notranja revizija, v okviru študija za pridobitev naziva »preizkušen notranji revizor« (1997 – 2002), in predmeta Notranja revizija, v okviru študija notranje revizije za revizorje v javnem sektorju (1998 – 2000), je entuziastično delila svoje znanje in izkušnje številnim generacijam notranjih revizorjev. Od leta 1996 do 2003 je sodelovala na konferencah notranjih revizorjev v organizaciji SIR, revizorjev javnega sektorja in na številnih posvetih različnih organizatorjev, tudi na konferencah v organizaciji ECIIA in posameznih notranjerevizijskih inštitutov  centralne Evrope ter objavljala referate in druge prispevke v slovenskih strokovnih publikacijah. Aktivna je bila tudi v mednarodnem okolju: leta 1995 je vzpostavila sodelovanje s predstavniki ECIIA in postala leta 1997 predstavnica v članstvu ECIIA, v letih 1998 – 1999 pa je bila članica upravnega odbora ECIIA. V obdobju 1998 do 2002 je vodila notranjerevizijske inštitute v  centralni Evropi. Leta 1998 je vzpostavila sodelovanje z IIA Globalom.

O začetkih notranjega revidiranja v Sloveniji

V prispevku bo  Metka Tuerk osvetlila začetke delovanja notranjih revizorjev v Sloveniji, povezovanja z ostalimi notranjimi revizorji v Evropi in svetu, ter predstavila izzive ob uvajanju notranjerevizijske dejavnosti v slovenskih bankah. Podala bo tudi svoje videnje trenutne situacije na področju notranje revizije in s svojimi bogatimi izkušnjami prispevala dragocene nasvete, tako za tiste, ki si v posameznih okoljih šele utirajo pot, kot za tiste, ki delujejo v okoljih, kjer je sicer notranja revizija že uveljavljena, a se viri za to dejavnost nenehno zmanjšujejo, zvišujejo pa se pričakovanja in zahteve vseh deležnikov. S svojo  neizmerno energijo in izkušnjami bo zagotovo  navdih za udeležence konference.

Mojca Majič je magistra ekonomskih znanosti z zaključenim specialističnim študijem revidiranja računovodstva na Ekonomski fakulteti ter pridobljenima strokovnima nazivoma »pooblaščena revizorka« ter »preizkušena notranja revizorka«. Je direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

Kot revizorka je najprej delovala v Službi družbenega knjigovodstva in za tem v revizijski družbi Coopers&Lybrand. Nato je v manjši poslovni banki ustanovila in vodila službo za notranji nadzor. Kot ena prvih ustanovitvenih članov Odbora za notranjo revizijo pri Slovenskem inštitutu za revizijo (SIR) je aktivno sodelovala pri razvoju in postavitvi stroke notranjega revidiranja v Sloveniji, štiri leta pa  je bila tudi članica Sveta SIR-a. Leta 1996 se je zaposlila v Banki Slovenije, najprej kot namestnica direktorja oddelka Nadzor bančnega poslovanja, nato je bila šest let direktorica omenjenega oddelka, zatem pa še direktorica oddelka Notranje revizije.

Marca 2009 je prevzela vodenje Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) in poskrbela za njeno organizacijsko, kadrovsko in tehnično postavitev za operativno in strokovno delovanje. Temeljno poslanstvo Agencije je namreč nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev ter pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti. Mojca Majič je tudi predsednica Strokovnega sveta Agencije, članica Committee of European Auditing Oversight Bodies ter članica Sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev.

S svojimi prispevki in strokovnimi referati je in še sodeluje na številnih posvetih in konferencah v organizaciji Združenja bank Slovenije, CISEF-a, predvsem pa na letnih konferencah notranjih in zunanjih revizorjev v organizaciji Slovenskega inštituta za revizijo ter Združenja nadzornikov Slovenije.

Nova revizijska regulativa in prihodnost revidiranja, zlasti notranjega revidiranja

Mojca Majič bo na konferenci predstavila novosti na področju zunanjega revidiranja, pa tudi svoj pogled na razvoj in prihodnost notranjega revidiranja.

DAVE HOWELL, vodja notranje revizije za Veliko Britanijo in internacionalizacijo v zavarovalnici RSA Insurance

Dave Howell je po osnovni izobrazbi kemik, kasneje se je specializiral v okoljsko biokemijo in okoljsko zakonodajo. Po treh letih delovanja kot raziskovalec in okoljski inženir se je preusmeril na ocenjevanje in moderiranje tveganj v povezavi z zavarovalništvom in se leta 2001 tudi pridružil zavarovalnici RSA: najprej kot svetovalec za geo tveganja, kasneje kot svetovalec za poslovno strategijo in vodja tehničnega razvoja zavarovalnice, od leta 2011 pa deluje v notranji reviziji, zadnja leta kot glavni revizor za Veliko Britanijo in internacionalizacijo. Bil je del ekipe, ki je v skupini RSA  vpeljala agilno revidiranje: začeli so z radikalno drugačnim, bolj agilnim revidiranjem, usmerjenim v prihodnost.

Agilno revidiranje. Ponovno odkrivanje notranje revizije. Sprememba miselnega modela. Praktični primer: izkušnje zavarovalnice RSA INSURANCE

V svetu, v katerem so spremembe in prenove postale norma, se je prenovila tudi notranjerevizijska funkcija na način, da je inovacija postala način delovanja Dave Howell bo na praktičnem primeru predstavil izkušnje zavarovalnice RSA INSURANCE.. Kot osnovo za prenovo so vzeli ideje in inspiracije primerov, kot so Google, Pixar in Spotify, da bi povečali pomembnosti in vpliv ter se usmerili v prihodnost. V letu 2017 je notranja revizija RSA prejela nagrado za izjemne dosežke na področju finančnih storitev in najboljšo inovacijo na področju učenja in razvoja.

ALEXANDAR GESHKOV, MBA, CIA, CFA

Alexandar Geshkov od leta 2018 dela kot vodja notranje revizije za regijsko podskupino (BG, SRB, CG, HU) v globalni skupini Telenor. Pred tem je v skupini Telenor tri leta delal kot višji notranji revizor na nivoju skupine, štiri leta pa kot višji notranji revizor v skupini Credit Agricole.

Izobraževal se je na univerzah v Sofiji, Sieni in na poslovni šoli INSEAD.

Vodenje virtualnega tima: izzivi in rešitve

Digitalizacija spreminja načine postavljanja in doseganja ciljev organizacije. Globalne organizacije so postale del vsakdanjosti, lokalna podjetja pa iščejo regionalne prednosti in sinergije. Novim oblikam in potrebam organizacije se mora prilagoditi tudi notranja revizija.

Predstavitev prikazuje praktične izkušnje pridobljene z vodenjem virtualnega tima. Njen namen je inspiracija, ne poučevanje. Eno od ključnih vprašanj pri vodenju virtualnih timov je, ali lahko notranjerevizijsko stroko povežemo s pojmom digitalnega nomadstva in projektnega delovnega okolja. Na podlagi dosedanjih izkušenj Alexandar meni, da je to možno ob skrbnem načrtovanju, odločnem vodenju, močni organizacijski in osebnostni etiki, vendar le v določenih primerih in za omejen čas.

mag. VID DORIA

Vid Doria je po izobrazbi magister mednarodnega poslovanja in diplomirani varstvoslovec. Je tudi  preizkušeni preiskovalec prevar (CFE) z več kot 10 let delovnimi izkušnjami s področja vzpostavljanja integritete, transparentnosti, odgovornosti in preprečevanja korupcije. Od leta 2009 do konca leta 2018 je bil aktiven znotraj Transparency International Slovenia. Med letoma 2012 do 2018 je bil kot generalni sekretar tudi član upravnega odbora TI Slovenia. Kot strokovnjak za vzpostavljanje integritete in preprečevanje korupcije se je udejstvoval in pridobil strokovne kompetence s področja zaščite prijaviteljev (protection of whistleblowers), transparentnega in etičnega lobiranja, mednarodnih konvencij o boju proti korupciji (OECD, UNCAC), financiranja političnih strank in volilnih kampanj, izobraževanja dijakov in profesorjev srednjih šol ter priprave protikorupcijske zakonodaje. Magistriral je s področja implementacije notranjih mehanizmov za preprečevanje in ugotavljanje prevar v zasebnem sektorju. Konec leta 2018 je sprejel nov izziv v banki  SKB d.d., kjer je odgovoren za upravljanje s storitvami v zunanjem izvajanju.

Pomen notranjih mehanizmov odkrivanja in preprečevanja goljufij in korupcije

Goljufije in prevare so prisotne v vseh državah, sektorjih in podjetjih, ne glede na velikost organizacij in gospodarskih subjektov. Čeprav je dejansko razširjenost in obseg goljufij praktično nemogoče izmeriti in na ta način dobiti vpogled v celotno sliko problema, so tveganja za pojavljanje goljufij v gospodarskih subjektih visoka in glede na znane primere goljufij in korupcije, realna. Vid Doria bo predstavil izsledke in ugotovitve raziskave s področja pomena notranjih mehanizmov odkrivanja in preprečevanja goljufij in korupcije, ki jo je izvedel na vzorcu treh gospodarskih družb v Sloveniji. Ob pomanjkanju podobnih raziskav v Sloveniji je namen raziskave predstaviti prakso spopadanja teh gospodarskih družb zoper korupcijo in goljufije, prikazati razširjenost goljufij in korupcije v teh družbah in prikazati pomen notranjih kanalov razkrivanja. G. Doria bo dodatno predstavil 10 protikorupcijskih načel Transparency International, ki so namenjena podjetjem v državni lasti.

KLAUS GRESSENBAUER, bivši direktor notranje revizije v ECB

Klaus Gressenbauer se je v letu 2018 upokojil kot direktor notranje revizije v ECB. Kot direktor je predsedoval tudi revizijski komisiji ESCB, ki koordinira in izvaja notranje revizijske posle in administrativne vpoglede znotraj Evropskega sistema centralnih bank, Evrosistema in Enotnega nadzornega mehanizma. Trenutno deluje kot predavatelj in svetovalec.

Klaus Gressenbauer je naziv MBA pridobil na International Management Institute v Ženevi, doktorski naziv iz političnih znanosti pa na Univerzi na Dunaju.

Vodje notranje revizije, kam gremo?

Vodje notranje revizije so v aktualnem trenutku razpeti med več trendov in izzivov: stalne spremembe v poslovanju, večja agilnost notranje revizije, osredotočanje na svetovalne posle, revidiranje s pomočjo umetne inteligence, postali naj bi super strokovnjaki v IT in novih tehnologijah, podjetja varovali pred regulatorji ipd. Pa poznamo svojo smer? Vemo kam bi morali iti?

Dr. Gressenbauer želi notranje revizorje spodbuditi, da se ne bi  izgubili v džungli modernih trendov in ne zašli  v slepo ulico posamezne trenutne modne muhe. Prava pot je kritičen razmislek o lastnem položaju in potrebah glede na ključne lastnosti, ki bi jih moral imeti vodja.

MARIJA BANOVIĆ, CIA, IIA Srbija

Marija Banović, CIA, dela kot notranja revizorka v prostovoljnem pokojninskem skladu Dunav. V preteklosti je delala v revizijskih družbah Deloitte in E&Y. Je dejavna članica IIA Srbija, kjer opravlja  funkcijo predsednice nadzornega odbora in članice komisije za standarde. Vseskozi se dodatno izobražuje ter z delom v IIA Srbija, s sodelovanjem na konferencah in okroglih mizah ter pisanjem avtorskih člankov prispeva k razvoju stroke.

 Tveganja notranjega revizorja: ali jih obvladujemo? Vsi poznamo pregovor  o bosi kovačevi kobili. Ali to velja morda to tudi za notranjerevizijsko funkcijo? Ali vidi notranja revizija vsa druga tveganja razen svojih oz. ali se lastnih tveganj ne zaveda dovolj dobro? Predavateljica nas vabi, da na podlagi predstavitve in diskusije osvežimo svojo prakso.

ALEŠ MIKELN, MBA, Predsednik uprave, Vzajemna zdravstvene zavarovalnice, d.v.z.

Aleš Mikeln je v Vzajemni, d.v.z.,  nastopil funkcijo predsednika uprave leta 2013. Do leta 2013 je bil direktor družbe Swaty Comet, d.o.o., pred tem je vodil družbi Comet, d.o.o., in Swaty, d.o.o., ter uspešno izpeljal njuno združitev in reorganizacijo. Od leta 1999 do leta 2005 je bil direktor Palome, d.d., pred tem je bil zaposlen na vodilnih funkcijah v Palomi, d.d., ter Kovinotehni Les, d.o.o.

Leta 1994 je pridobil  naziv MBA na poslovni šoli IEDC Brdo, sicer pa je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Združenje Manager mu je v letu 2003 podelilo priznanje za mladega managerja.

Kako lahko vodstvo podpira delovanje notranje revizije

Aleš Mikeln bo v okviru predavanja spregovoril o delovanju notranje revizije v Vzajemni z vidika uprave. Predstavil bo, kaj vpliva na dojemanje notranje revizije kot policista ali kot svetovalca, kako notranjo revizijo dojemajo zaposleni, kako pomemben je ton z vrha ter kako lahko uprava partnersko sodeluje z notranjo revizijo, pri čemer se ohranja profesionalnost in pozitivna organizacijska klima.

Svoj pogled na delovanje notranje revizije in podporo s strani uprave bo predstavila tudi Marinka Kamnik, direktorica službe za notranje revidiranje v Vzajemni.

VIŠNJA KOMNENIĆ, univ.spec.inf., mag.ing.el.

Višnja Komnenić je članica izvršnega odbora Hrvaškega inštituta notranjih revizorjev (HIIR), prva podpredsednica hrvaškega odseka ISACA in članica upravnega odbora hrvaškega odseka ISACA. Je direktorica Sektorja za notranjo revizijo v HEP, d. d. Diplomirala je na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo (FER) v Zagrebu in magistrirala na Fakulteti za organizacijo in informatiko (FOI Varaždin) na področju varnosti in revizije informacijskih sistemov. Ima več kot 27 let delovnih izkušenj v informatiki in varnosti informacijskih sistemov, od tega zadnjih 19 let v notranji reviziji informacijskih sistemov. Višnja je tudi nosilka več certifikatov, med drugim je pooblaščena notranja revizorka, vodilna revizorka ISO/IEC 27001 in upravljavka tveganj ISO/IEC 27005. V svoji karieri je objavila številne znanstvene in strokovne članke s področja notranje revizije informacijskih sistemov, kot predavateljica pa je sodelovala na številnih hrvaških in mednarodnih konferencah ter posvetih s področja notranje revizije informacijskih sistemov. Je predavateljica na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, na katedri za računovodstvo in revizijo, Ekonomski fakulteti v Reki in Fakulteti organizacije in informatike v Varaždinu, na katedri za revizijo in varnost informacijskih sistemov. Poleg tega je dolgoletna predavateljica na seminarjih za pridobitev hrvaškega nacionalnega certifikata za notranjega revizorja informacijskih sistemov. Poleg že navedenih HIIR in ISACA je tudi članica združenj CIGRE in HDK (Hrvaško društvo za kvaliteto).

E-revizija – aplikativna podpora funkciji notranje revizije

Na konferenci bo predstavljen praktičen primer vzpostavitve elektronske podpore spremljanju uresničevanja priporočil notranje revizije. Na kratko bo predstavljen potek od ideje do realizacije izdelave aplikativne podpore funkciji notranje revizije v HEP skupini. Prikazane bodo vse funkcionalnosti, potrebne za delo Sektorja za notranjo revizijo, vključno  s spremljanjem priporočil na treh nivojih. Daje tudi pregled poročil tako za potrebe uprave, kot revizijske komisije.

RAINER LENZ, CIA, QIAL, CIIA, CEFA, SAF-HOLLAND

Dr. Rainer Lenz je izkušen finančnik in revizor z več kot 25-letnimi izkušnjami v globalnih družbah. Od leta 2018 je predstojnik korporativne notranje revizije pri SAF-Holland. Doktoriral je na Louvain School of Management v Belgiji ter v priznanih mednarodnih znanstvenih revijah objavil več člankov. Za svoje akademsko in publicistično delo je prejel več nagrad, med drugim Nemškega Inštituta notranjih revizorjev (DIIA) in ameriškega IIA.

WRAPS – kako sprejemati boljše odločitve

Notranji revizorji sicer ne sprejemamo odločitev, kako izvesti priporočene popravljalne ukrepe, kljub temu pa sprejmemo številne odločitve glede notranjerevizijskih procesov in njihovih rezultatov. Predavanje dr. Lenza je tako namenjeno odgovoru na vprašanje, kako lahko notranji revizorji izboljšamo svoje odločanje s ciljem uspešnega dela. Poseben poudarek je namenjen izzivoma preozkega pogleda (narrow framing) in previsokega zaupanja (overconfidence).

prof. dr. ZORICA BOZHINOVSKA LAZAREVSKA

Dr. Zorica Bozhinovska Lazarevska je redna profesorica in vodja katedre za računovodstvo in revizijo na Ekonomski fakulteti Univerze Cirila in Metoda v Skopju. Je redna gostujoča predavateljica na univerzah v ZDA, Španiji in Franciji ter avtorica več knjig na temo računovodstva in revizije. Kot pooblaščena revizorka je delovala tudi kot predsednica revizijske komisije Stopanske Banke, d.d., trenutno pa opravlja tudi funkcijo članice Sveta za razvoj in nadzor nad revidiranjem v Republiki Severni Makedoniji.

Prekinimo tišino: etični pogum notranjih revizorjev

Etično delovanje predstavlja temelj verodostojnosti članov vsake stroke. Notranja revizija pri tem ni izjema, saj etičnost notranjih revizorjev predpisujejo Standardi. Načela integritete, nepristranskosti, zaupnosti in strokovnosti predstavljajo moralni kompas naše stroke. To je hkrati eden glavnih razlogov, da se notranji revizorji prepoznavamo kot “varuhi zaupanja” v svojih organizacijah. Delovanje na podlagi moralnega kompasa pa ni vedno lahko, saj zahteva znanje uporabe tega kompasa in strokovno presojo. Poleg tega lahko notranji revizor s svojim delovanjem ogrozi svoje delovno mesto ali celo karierno pot. Zato etično delovanje notranjega revizorja zahteva pogum, da kljub nevarnostim naredi to, kar je prav. Pogum predstavlja most med presojo dejstev in delovanjem na podlagi ugotovitev. V predavanju bomo predstavili pomen poguma, nevarnosti s katerimi se notranji revizorji soočamo, in kaj nam lahko pomaga, da delujemo pogumno.

JEAN-PIERRE GARITTE, M.Sc., CIA, CA, CISA, CFE, RFA, CCSA

Jean-Pierre Garitte je predsednik IIA Belgije. Za seboj ima že 42-letno karierno pot na področjih mednarodnega korporativnega upravljanja, obvladovanja tveganj in notranje revizije. Več kot 20 let je bil direktor notranje revizije v finančnem holdingu J. van Breda iz belgijskega Antwerpna. Do junija 2010 je nato deloval kot partner v Deloitte na področju Enterprise Risk Service, kjer je pokrival Evropo, Bližnji vzhod in Afriko. Je specialist za strateško ocenjevanje delovanja notranje revizije in prenovo notranjerevizijskih funkcij. Presoje delovanja notranjerevizijskih funkcij je izvajal za naročnike kot so IIA, Svetovna banka, OECD in Evropska komisija.

Jean-Pierre je aktiven zagovornik in promotor pomena notranje revizije pri zakonodajalcih in interesnih združenjih na evropskem nivoju. Opravlja tudi funkcijo predsednika revizijske komisije pri Mednarodni organizaciji za migracije ter deluje kot svetovalec pri več belgijskih in tujih ustanovah. Kot gostujoči profesor deluje na več mednarodno priznanih univerzah izobražuje notranje revizorje in dela kot svetovalec upravnih odborov podjetij v več evropskih državah.

Revizijske komisije v javnem sektorju

Jean Pierre Garitte bo predstavil vlogo revizijskih komisij, njihov zgodovinski razvoj in sedanji položaj revizijskih komisij v modelu treh linij obrambe. Nadaljeval bo s predstavitvijo obstoja in praks revizijskih komisij v javnem sektorju v Evropi, prikazal priložnosti in ovire pri vzpostavljanju revizijskih komisij ter končal s predstavitvijo osebnih izkušenj na primerih revizijskih komisij pri Evropski komisiji ter lokalnih uprav v Belgiji

MIHA HUMAR, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Miha Humar sodi med mlajšo generacijo strokovnjakov, ki delujejo na področju lesarstva. Po zaključenem študiju lesarstva se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaključil doktorski študij kot najboljši doktorand v letniku in zato prejel Jesenkovo nagrado Biotehniške fakultete. Pedagoško deluje na Oddelku za lesarstvo, kjer študentom odkriva vsebine s področja lesnih škodljivcev in zaščite lesa. Študenti so ga trikrat izbrali za najboljšega pedagoškega delavca na oddelku. V letih 2010–2019 je opravljal vodstvene funkcije na Oddelku za lesarstvo in Biotehniški Fakulteti, v mandatnem obdobju 2016-2018 je bil dekan fakultete. Trenutno je, kot prodekan Biotehniške fakultete, odgovoren za razvoj ene največjih in najodličnejših slovenskih fakultet. Pod njegovim mentorstvom je diplomiralo več kot 130 študentov, trije pa so doktorirali. Miha Humar je aktiven tudi na mednarodnem področju kot član znanstvenih odborov konferenc in član mednarodnih uredniških odborov revij. Skupaj s Hojko Kraigher že deset let so-organizira znanstveno srečanje Gozd in les. Poleg pedagoškega dela je aktiven tudi na raziskovalnem področju. Koordiniral je več ARRS aplikativnih in CRP projektov ter raziskovalni program. Svoja znanstvena spoznanja je objavil v več kot 150 znanstvenih člankih, od tega 100 v revijah s faktorjem vpliva. Poleg tega je tudi soavtor dveh mednarodnih patentov. Trenutno raziskovalno delo obravnava probleme vrednotenja življenjske dobe lesa, razvoja klasičnih biocidnih in nebiocidnih rešitev za zaščito lesa. V te namene je postavil prvo celovito terensko polje, kjer potekajo poljski preizkusi. Pri svojem delu tesno sodeluje z industrijo, ki financira znaten del raziskovalnega dela. Za to je skupaj s sodelavci prejel tudi Puhovo nagrado RS za inovacije.

Les

Les je eden od materialov prihodnosti. V desetletju po osamosvojitvi je bilo lesarstvo podvrženo prestrukturiranju, v katerem so propadla številna velika in znana podjetja. Podobni procesi so se zgodili tudi drugje v regiji. V zadnjem obdobju pa lesarstvo doživlja renesanso. Razvijajo se številna družinska podjetja, ki poslujejo na mednarodnem tržišču, tako da zanje doma pogosto niti ne slišimo. To se odraža tudi v rasti zaposlenih v panogi in gospodarskih kazalnikih. Eden od razlogov za preboj panoge je tudi tesno sodelovanje vseh deležnikov na področju gozdno lesne verige. Velika večina znanstveno raziskovalnih kapacitet (Biotehniška fakulteta, Gozdarski inštitut) se nahaja v relativni bližini pod Rožnikom. Pri delu tesno sodelujemo tudi z Gospodarsko zbornico, Združenjem za lesno in pohištveno industrijo, Direktoratom za lesarstvo… Skupaj smo pripravili akcijski načrt Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva: Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Skupno delo se odraža v usklajenem stališču in boljši prepoznavnosti panoge.