Objavljen prevod Smernic za izvajanje Kodeksa etike
(originalno Code of Ethics Implementation Guides International Professional Practices Framework)
Slovenski prevod Smernic za izvajanje Kodeksa etike je peti po vrsti, ki je preveden iz angleškega v tuji jezik. Prevod je objavljen TUKAJ.
Prevod je dostopen samo članom IIA. Prosimo vas, da upoštevate copyright pravila, zapisana v samem dokumentu: »Avtorske pravice ima The Institute of Internal Auditors (IIA). Uporaba za nekomercialne potrebe, vključno za potrebe diplomskih, doktorskih ali magistrskih nalog ter za pojasnila vaši upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji, pri tem je potrebno navajati: Copyright © by The Institute of Internal Auditors, Inc. All rights reserved. Več pojasnil se nahaja na povezavi: https://na.theiia.org/standards-guidance/Pages/Permission-to-Reprint-and-Translate- IPPF.aspx. Za vsako drugačno uporabo IIA gradiv, posebej pa za komercialne potrebe, je potrebno pridobiti dovoljenje IIA Global, ki ga naslovite na copyright@theiia.org.”
Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju zahtevajo skladnost s Kodeksom etike, ki obsega štiri načela:
- Neoporečnost
- Nepristranskost
- Zaupnost
- Usposobljenost
Vsako načelo spremljajo pravila ravnanja, ki jih morajo notranji revizorji izvajati, da bi pravilno dokazali načelo. Namen teh smernic je prikazati, kako doseči skladnost z načeli.
Neoporečnost je temelj drugih treh načel v etičnem kodeksu IIA; nepristranskost, zaupnost in usposobljenost so odvisne od neoporečnosti. Neoporečnost podpira tudi standarde. Pravila ravnanja, povezana z vsakim etičnim načelom, notranjim revizorjem pomagajo načelo prevesti v praktične vedenjske norme. Koristno je, da notranji revizorji, vključno z vodjo notranje revizije (CAE), redno pregledujejo IPPF, da bi razumeli pričakovanja v zvezi s „skrbnostjo“ in „odgovornostjo“. Več standardov in smernic za izvajanje opisuje koncepte in z njimi povezane zahteve.
Nepristranskost je za stroko notranjega revidiranja tako ključna, da je posebej omenjena v vsakem elementu obveznih smernic mednarodnega okvira strokovnega ravnanja (t. i. IPPF) in v poslanstvu notranje revizije. Za pravilno izvajanje etičnega kodeksa in standardov morajo notranji revizorji razumeti izraz “nepristranskost” tako, kot je opredeljen v pojmovniku IPPF: “Ravnanje brez predsodkov, ki dovoljuje, da notranji revizorji pri izvajanju poslov verjamejo v dosežke svojega dela in ne sklepajo pomembnih kompromisov glede kakovosti. Nepristranskost od notranjih revizorjev zahteva, da svoje presoje o zadevah, povezanih z revizijo, ne podrejajo mnenju drugih.” Načelo nepristranskosti in s tem povezana pravila ravnanja odražajo in razširjajo opredelitev nepristranskosti v IPPF. Analiza besed načela nepristranskosti kaže, da izkazovanje profesionalne nepristranskosti obsega zbiranje, vrednotenje in posredovanje informacij o področju ali procesu, ki se preučuje, na način, ki bo omogočal uravnoteženo oceno vseh relevantnih okoliščin. Pravila ravnanja in standardi, povezani z nepristranskostjo, opisujejo posebne ukrepe, ki jih morajo notranji revizorji sprejeti za izvajanje tega načela.
Zaupnost vključuje zaščito podatkov pred razkritjem nepooblaščenim posameznikom in subjektom v organizaciji in zunaj nje. Notranji revizorji morajo razumeti zakone in predpise, ki se nanašajo na zaupnost in varnost informacij v zakonodajnih okvirih, v katerih deluje njihova organizacija, kot tudi poznavanje politik, ki so specifične za njihovo organizacijo in notranjerevizijsko dejavnost. Takšne politike lahko na primer določijo vrsto informacij, ki se lahko razkrijejo, stranke, ki morajo odobriti razkritje, in postopke, ki jih je treba upoštevati.
Pomen načela usposobljenosti dokazuje njegova vključitev ne samo v etični kodeks, temveč tudi v temeljna načela notranjega revidiranja in v vse standarde. Etični kodeks velja tako za posameznike kot za organizacije, ki opravljajo storitve notranje revizije. To je zlasti pomembno za načelo usposobljenosti in pravila ravnanja. Posamezni notranji revizorji so odgovorni za lastno usklajenost z načelom usposobljenosti, pravili ravnanja in z ustreznimi standardi ter za pridobivanje znanja, spretnosti in izkušenj, potrebnih za opravljanje svojih nalog ter za nenehno izboljševanje svoje strokovnosti in kakovosti storitev. Vendar je vodja notranje revizije odgovoren za zagotavljanje kompetentnosti celotne notranjerevizijske dejavnosti.
